Koliko Slovenije imajo tujci?

Glenn Ciegler je ameriški dom v ameriški zvezni državi Minnesota zamenjal za Slovenijo. Kirurg s 40 leti izkušenj v operacijski dvorani si je, ko je šel v pokoj, želel drugačen življenjski slog – več narave, miru in pogled na hribe. Z ženo sta naredila seznam želja, od Avstralije do Evrope, in Slovenija je pristala na vrhu njune lestvice.

V hišo, veliko dobrih 250 kvadratnih metrov, sta se zaljubila na prvi pogled. Pri nakupu jima je pomagal odvetnik, nad cenami pa sta bila prijetno presenečena: "Po mojih izkušnjah so cene tukaj precej nižje. Pogledala sva 17 hiš, ko sva prišla sem, in bila sva navdušena, kaj lahko dobiva za svoj denar," pripoveduje Glenn. Še bolj pa nad ljudmi, ki tukaj živijo in s katerimi sta že stkala prijateljske vezi.

Edina slabost, ki mu povroča preglavice in jemlje veliko časa, je, kot pravi, birokracija. S to oviro pa bi se, priznava, soočal tudi v drugih državah.

Prodaja nepremičnin tujcem v zadnjih letih pospešeno raste, kažejo podatki Finančne uprave. V desetletju se je številka več kot podvojila. Če so leta 2015 tuji državljani v Sloveniji kupili 600 starih oz. rabljenih nepremičnin, so jih lani že več kot 1500.

Največ – skoraj 240 – rabljenih nepremičnin so tujci lani kupili na območju Finančnega urada Maribor, nekoliko manj na območju ljubljanskega in koprskega finančnega urada.

Med kupci so v lanskem letu izstopali državljani Bosne in Hercegovine, ki so kupili več kot 380 rabljenih nepremičnin. Nato Hrvaške, Nemčije, Srbije in Avstrije.

Kot pojasnjuje Bernard Dobre iz nepremičninske agencije Century 21 Slovenija, so razlogi za nakupe različni. "Imamo nekaj takih, ki nepremičnino kupijo kot investicijo, predvsem zato, ker pričakujejo, da se bodo v prihodnje cene še višale. Drugi pa kupijo zase. In ti se za nakup ponavadi odločijo zaradi dobre lokacije, ker življenje tukaj ni predrago, pa tudi ker imamo v primerjavi s tujimi državami nizke stroške, povezane z nepremičninami."

Tujci, pojasnjuje Dobre, večinoma kupujejo večja stanovanja na prestižnejših lokacijah. Kako pa financirajo nakupe? "V primerjavi s slovenskimi kupci večkrat plačajo brez posojila."

Tuj kapital v Sloveniji je močno prisoten tudi v podjetjih, logistiki, turizmu. Ljubljanske mlekarne veljajo za hrbtenico slovenske mlečne verige. Od leta 2013 so del francoskega giganta Lactalis, največje mlekarske skupine na svetu. "V našem podjetju je tuji lastnik zagotovo prinesel same dobre stvari na vseh področjih. Od leta 2013 se nam je denarni tok povečal za 100 odstotkov," pojasnjuje Maja Kalan, vodja korporativnega komuniciranja v podjetju. "Hkrati so se nam odprli izvozni trgi, saj polovico vseh proizvedenih količin izvozimo."

Na drugi strani turizem – petzvezdični hotel v središču prestolnice pod mednarodno blagovno znamko InterContinental. 165 sob v 20 nadstropjih, restavracija, bazen, fitnes, konferenčni center za 300 udeležencev. Ljubljana, pripoveduje direktor hotela Duško Božić, je tak objekt potrebovala. "Vedeli smo, da manjka prestižnih hotelov s petimi zvezdicami in to je bil eden od razlogov za odločitev, da vstopimo na ta trg. Hkrati smo prepoznali potencial Slovenije in Ljubljane v svetu."

Zaposlujejo 115 ljudi, več kot 85 odstotkov iz Ljubljane in okolice. Sodelujejo večinoma z lokalnimi dobavitelji, praktično vse, kar ustvarijo, ostane v Sloveniji, je jasen Božić. "Plače zaposlenih, davki, prispevki, investiramo v hotel, v kakovost. Mislimo, da to res pozitivno vpliva na lokalni in nacionalni trg dela ter seveda na gospodarstvo."

Ljubljanske mlekarne sodelujejo z več kot dva tisoč slovenskimi kmeti, del dobička investirajo. "Vsako leto v povprečju investiramo 7 milijonov evrov, večinoma v proizvodnjo, v nadgradnjo naših kapacitet," pojasnjuje Kalan. "Zadnja velika investicija je bila recimo 3 milijone evrov v novo proizvodno linijo, kjer bomo lahko spet v različne embalaže proizvajali mlečne izdelke za domači trg in za izvoz."

V Sloveniji je po podatkih statističnega urada leta 2023 delovalo skoraj osem tisoč tujih podjetij. To sicer predstavlja manj kot 4 odstotke vseh podjetij, a so ta h celotni dodani vrednosti, ustvarjeni v Sloveniji, prispevala več kot četrtino. Prav tako so zaposlovala več kot četrtino vseh zaposlenih oseb, ustvarila več kot četrtino investicij in tretjino vseh prihodkov od prodaje v Sloveniji.

Največ – skoraj polovica vseh tujih podjetij – je bilo italijanskih, srbskih, avstrijskih, ruskih in hrvaških. Ekonomsko najpomembnejša pa so bila nemška, avstrijska in švicarska podjetja, ki so med tujimi podjetji ustvarila največ dodane vrednosti, prihodkov od prodaje in investicij.

Po podatkih Banke Slovenije je bilo konec leta 2024 za 23 milijard evrov tujih neposrednih naložb, kar predstavlja dobro tretjino bruto domačega proizvoda. Več kot tri četrtine vseh vlagateljev prihaja iz držav Evropske unije. Največ, dobra petina, iz Avstrije. Sledijo Luksemburg, Švica, Nemčija in Hrvaška.

Največ tujih naložb je bilo usmerjenih v predelovalne dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, trgovino, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter poslovanje z nepremičninami.

Dobro je, da s tujim kapitalom v Slovenijo prihajajo tudi znanje, tehnologije, razvoj, raziskave, inovacije, pojasnjuje dr. Andreja Jaklič s Fakultete za družbene vede. "Veliko enot je še vedno predanih razvoju in raziskovalnim aktivnostim. V povprečju so podjetja s tujim kapitalom bolj raziskovalno intenzivna kot povprečna slovenska podjetja. To so vse dobri signali." Toda v zadnjih letih, dodaja, je kar nekaj opozorilnih znakov. "Kljub temu da so naše enote tukaj zelo vpete v globalne verige in raziskovalne razvojne aktivnosti, pada njihov delež v strateškem odločanju. To je pa signal, ki je prišel v zadnjem obdobju z letom 2024 in na kar smo tudi opozorili. Na to pa moramo biti zelo pozorni. Ker če enote prejemajo samo nadzor, ne pa znanja, novih sposobnosti, novih tehnologij, potem pa so lahko tuje investicije zaskrbljujoče."

Aktualnih primerov je kar nekaj. Po neuradnih informacijah naj bi del administracije slovenske družbe v Zagreb preselilo trgovsko podjetje Lidl. Perutnina Ptuj, ki je sicer junija lani napovedala 120 milijonov evrov vredno investicijo v prenovo in širitev proizvodnih zmogljivosti na Ptuju, je v Zagrebu ustanovila hčerinsko podjetje, v katerem je zaposlen del vodstvenega kadra, ki deluje na ravni skupine.

Skrbi to tudi odločevalce? "Mislim, da moramo biti na to zelo pozorni, analizirati, zakaj je do tega prišlo in v prihodnje to preprečiti," odgovarja Leon Korošec, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport. "Kot razumem, je bilo to predvsem zaradi nepredvidljivosti okolja, tako da je tukaj ena od nalog ta, da poskrbimo, da bo gospodarsko poslovno okolje bolj predvidljivo in da bodo tuja podjetja dejansko videla v Sloveniji eno resnično investicijsko priložnost."

Kakšne ukrepe pa načrtujejo na ministrstvu, da bi privabili več tujih investitorjev? "Trenutno delamo analizo programa investicij in internacionalizacije za obdobje 2021–2026, hkrati pa pripravljamo tudi nov program," pojasnjuje Korošec. "Slovenija je odprto, izvozno usmerjeno gospodarstvo. Investicije, ki bodo šle v krepitev naše mednarodne prisotnosti in mednarodne konkurenčnosti, so investicije, ki bodo dolgoročno prispevale k večji blaginji."

"Slovenija ima veliko konkurenčnih prednosti, ki jih moramo izrabiti – geostrateška pozicija, znanje, sposobnost povezovanja," še dodaja Korošec. "Temu moramo dodati tisto, kar si tuji investitorji ta trenutek najbolj želijo: bolj predvidljivo gospodarsko poslovno okolje. Verjamem, da nam bo na teh osnovah uspelo tudi v prihodnje pridobiti kakovostne investicije, ki bodo prinesla kakovostna delovna mesta in višjo dodano vrednost."